Zaupanje krepi zdravje!

Možgani so nastavljeni, da zaupajo. Praviloma menimo, da nas ne bodo izrabili. Bolj ko si ljudje zaupamo, bolj lahko družba napreduje. Za uspešno družbo je zaupanje nujno. Več ko je zaupanja, večja je korist, zato smo običajno zaupljivi.

Če je zaupanje dobro za celotno družbo in smo običajno zaupljivi, zakaj je vseeno toliko nezaupljivost v družbi? Ali so pri zaupanju pomembni zunanji vplivi na možgane?

Možgani so nastavljeni na zaupanje. Ljudje zaupamo od rojstva. Zaupati moramo mami in okolici, od katere smo odvisni, okolica mora zaupati nam. Če zaupamo partnerju, prijateljem in sosedom, koristimo svojemu dobremu počutju, sreči in razvoju. Ko je naše zaupanje upravičeno, dobimo za to nagrado. Hipotalamus v možganih proizvaja hormon oksitocin, ki uravnava razpoloženje in se počutimo dobro. Ko je naše zaupanje izdano, raven oksitocina pade, zato si ne upamo več zaupati.

Vprašanje pa je: kako vedeti, komu lahko zaupamo in komu raje ne?

Naj gre za ime, obraz ali kraj, možgani zaupajo znanemu. Ko vidite ali slišite kaj znanega, se aktivira parietalni in okcipitalni možganski reženj, izloča pa se oksitocin, ki sproža prijetno razpoloženje. Zato zaupanje krepi zdravje. Ko se soočamo z neznanim, se aktivira amigdala – detektor nevarnosti, ki sproža neprijetno razpoloženje. Takšno delovanje možganov je bilo v evoluciji nujno. Ker smo lahko hitro ločili med znanim in neznanim, je bila naša možnost za preživetje večja. Zato navadno izberemo tiste stvari, ki se nam zdijo znane. Radi se držimo znanega – ni pa to vedno pravilna izbira: npr. zato zapravimo tudi do 30% več za izdelke znanih znamk, kot za tiste v generičnih embalažah. Zaradi zaupanje v znano, lahko kdaj tudi izgubimo na borzi.

A pazite: v preteklosti smo bili zaradi zaupanja v znano v prednosti, danes pa se zaradi te lastnosti držimo slabih služb in zvez!

Ko smo soočeni z nasprotujočimi se informacijami, se morajo možgani odločiti, kateremu čutu zaupati – npr. sluh je močnejši od vida. Možgani zaupajo sami sebi. Ko ne morete verjeti lastnim očem, nastopi navzkrižje med prefrontalno skorjo, kjer nastaja zaupanje, in frontalnim režnjem, kjer se odvija logično razmišljanje. Oba dela možganov sta prepričana, da imata prav, zato se nam zdi, da vidimo nekaj, česar ne znamo pojasniti. Raziskujemo še, kako možgani sklepajo. Ne morejo obdelati vseh dražljajev, ki jih prejmejo. Naša dojemanja so že predpostavke, ki nastanejo, preden se vključijo zapletenejši deli možganov. Sluhu in vidu zato ne moremo vedno zaupati.

Čemu pa lahko zaupamo? Kadar nam vidna informacija sporoča nekaj, česar logični del možganov ne more sprejeti, se počutimo nelagodno. Kako naj živimo v svetu, v katerem ne moremo zaupati  lastnim možganom?

Zaupanje je kot valuta. Vrednost ji raste, ko ste zanesljivi, širokosrčni in dosledni. Takrat zaupanje krepi zdravje https://www.fizioterapija.net/blog/pozitivne-misli-so-pot-do-uspeha-in-zdravja/. Pada pa, kadar zaupate drugim, da bodo ravnali kot vi. Zaupanje je lepilo, ki veže to družbeno strukturo.

Z zaupanjem je mogoče manipulirati, ne da bi se tega zavedali. Še dobro, sicer zaradi nezaupanja zamudimo priložnosti. Včasih je bolje nekoliko bolj zaupati drugim. Kajti zaupanje je tisto, kar poganja naš svet.