Odpraviti aterosklerozo, pomladiti žile ter srce… se sliši nemogoče?

Odpraviti aterosklerozo in zmanjšati možnost za srčni infarkt ali možgansko kap… se sliši nemogoče? Pa ni! Srčno-žilni sistem je zelo pomemben za delovanje vsakega organa, vsake celice v telesu. Sestavljajo ga srce in tri vrste krvnih žil (tj. arterije, vene in kapilare). Srce je mišična črpalka, ki potiska svežo kri, polno kisika, v veliko krvno žilo (aorto) in naprej po arterijah. Arterije prenašajo kri, polno kisika, iz srca; vene prenašajo kri brez kisika nazaj v srce; kapilare pa so majhne žilice ter povezujejo arterije in vene. Mreža žil je nekaj večja od dvakratnega obsega Zemlje, a kljub temu kri zaokroži po telesu enkrat v minuti.
Sestava žil se z leti spreminja — stena žil se debeli in izgublja elastičnost, na steni arterij se nabirajo maščobne obloge in povzročijo zoženje žil. Zaradi zoženja arterij je oviran dotok sveže krvi, polne kisika, do celic in organov, v arterijah se poveča upor in srce težje poriva kri po njih, poviša se krvni tlak, poveča se verjetnost za nastanek srčnega infarkta in možganske kapi.
odpraviti aterosklerozo 2

Odpraviti aterosklerozo – zakaj pride do sprememb?

Do sprememb v arterijah in do njihovih posledic pride, če v telesu ni dovolj dušikovega oksida. Dušikov oksid (NO) je namreč plin, ki znižuje nivo holesterola, preprečuje nastanek oblog in krvnih strdkov, razširi žile za 25 do 50 % in zato izboljša pretok krvi Joyner in Dietz, 1997, uravnava krvni tlak ter nas tako ščiti pred srčnim infarktom in možgansko kapjo Ignarro, 2000. Imunski sistem ga porablja za boj proti bakterijskim, virusnim in gljivičnim okužbam ter parazitom Förstermann, 2006. NO je namreč močan antioksidant, ki razoroži proste radikale v telesu in tako prispeva k zmanjšanju najpogostejših morilcev pri nas – ti so: srčni infarkt, možganska kap, sladkorna bolezen in rak Förstermann, 2006.
Dušikov oksid (NO) nastaja v našem telesu, in sicer predvsem v žilah, malo pa tudi v živčnih celicah v možganih, spolovilih in pljučih ter v belih in rdečih krvnih celicah Ignarro, 2000; Baskurt idr., 2011. V žilah nastaja v celicah v endoteliju Ignarro idr., 1987, tj. v notranji plasti, ki ločuje kri od  gladkih mišic v steni žil. NO potuje po žilah, prosto vstopa v celice skozi membrano in pošilja biološke signale, ki uravnavajo delovanje v celicah jeter, ledvic, pljuč, srca, želodca in spolovil Palmer idr., 1987. Poleg tega vpliva na gladke mišice v žilah, in sicer tako, da povzroča sproščanje in širjenje žil ter tako uravnava pretok krvi do vseh organov in celic v telesu Goncalves idr., 2011.

Odpraviti aterosklerozo – kje nastaja NO

Večji delež NO nastaja v žilnem endoteliju; ta je zelo tanek in občutljiv. Dokler je dobro prekrvavljen, nastaja dovolj NO, zato je pretok krvi do organov in celic neoviran. Staranje, način življenja, bolezni, toksično okolje in dedna nagnjenost Verma idr., 2003, povišan holesterol v krvi Böger idr. 1998, kronično kajenje, povišan krvni tlak, kronične okvare srca Drexler in Hornig, 1999; Perticone idr., 2001; Schächinger idr., 2000 ter povišan sladkor v krvi Johnstone idr., 1993; Williams idr., 1996 pa povzročijo okvaro endotelija in posledično zmanjšano nastajanje NO. Skratka, v našem telesu nastaja dovolj NO, dokler imamo zdrave žile.
Težave, do katerih pride v srčno-žilnem sistemu zaradi pomanjkanja NO, zdravimo z nitroglicerinom. To je že dolgo poznano zdravilo, ki omili bolečine v prsih (angino pektoris). Deluje tako, da skozi sluznico v ustni votlini vstopi v krvni obtok in se v zelo kratkem času (v manj kot sekundi) pretvori v plin NO; ta takoj razširi krvne žile, poveča pretok krvi in kisika do srca, zmanjša bolečino v prsih in zniža krvni tlak Ludmer idr., 1986.
 odpraviti aterosklerozo 3

Z nitroglicerinom torej zdravimo težave zaradi pomanjkanja NO.

Ali te težave lahko preprečimo oz. ali  lahko kako spodbudimo nastajanje NO v telesu?

Odgovor je pritrdilen. Obstajajo namreč tri možnosti:
  1.    z določenimi živili (npr.  z rdečim mesom, ribami, olivnim oljem, oreški, borovnicami, s sokom granatnih jabolk),
  2.    z redno gibalno-športno aktivnostjo (kot so hoja, lahkotni tek, ples),
  3.    s prehranskimi dopolnili (kot so L-arginina, L-citrulina in določeni antioksidanti).
Te tri možnosti delujejo vzajemno. To pomeni, da vsaka posebej nima tako velikega učinka kot vse skupaj. Če upoštevamo vse te možnosti, se že v dveh tednih opazijo merljive spremembe  (zniža se krvi tlak, zniža se nivo holesterola) Ignarro, 2005.

A) Nastajanje NO v zdravem endoteliju žil lahko spodbudimo z določenimi živili; mednje spadajo npr.

1.     Živila, bogata z antioksidanti:

artičoke, avokado, banane, borovnice (ki so med najmočnejšimi antioksidanti in vsebujejo veliko vlaknin), brokoli, brusnice, česen, fižol, ribez, slive, zelena, kalčki, korenje, koruza, ekološko pridelana temna čokolada (ki zmanjšuje lepljenje in nalaganje krvnih ploščic ter tako zmanjšuje možnost nastanka krvnih strdkov Gomez-Juaristi idr., 2011, uravnava krvni tlak, ker širi žile, vpliva na raven holesterola in sladkorja v krviGomez – Juaristi idr., 2011; Belz in  Mohr – Kahaly, 2011, deluje protivnetno Di Castelnuovo idr., 2012, vendar v odmerku do 120 kcal zvečer po koščkih), ribje olje, laneno seme, jabolka, žito, grenivke, grozdje in grozdni sok (ki zmanjšuje nastajanje krvnih strdkov in poveča nastajanje NO Folts, 2002, solata, jetrca, mango, oreški, pomaranče, ostrige, piščančja prsa, papaja, arašidovo maslo, leča, sok granatnega jabolka (ki uravnava krvni tlak) Stowe, 2011, rdeče meso (v zmernih količinah), losos, razna semena, soja, špinača, jagode, češnje, sladki koren, zeleni čaj in kava (ki zmerno vplivata na srčno-žilni system) Di Castelnuovo idr., 2012, črni čaj, paradižnik, pšenični kalčki. Nosečnice, doječe matere in osebe, ki so na antikoagulantni terapiji, se morajo izogibati česnu.

2.     Živila, bogata z L-argininom in L-citrulinom:

mandeljni, temna čokolada, čičerika, melone, arašidi, rdeče meso, losos, orehi.

3.     Živila, bogata s proteini:

mandeljni, riba trska, beljak, lešniki, jastog, losos, arašidi, rakci, soja, mečarica, tuna, orehi. Nekaj oreškov pred obrokom zmanjša apetit.

4.     Živila, bogata z omega 3 maščobnimi kislinami:

sardoni, olje oljčne repice, olje iz jeter trska, laneno olje, skuše, sled, bučna semena, losos, sardine, mečarica, tuna, orehi. Ta živila zvišajo vrednost “dobrega” holesterola, znižajo vrednost trigliceridov v krvi, zmanjšajo možnost srčnega infarkta in možganske kapi ter ščitijo pred usodnimi motnjami ritma srca. Nosečnice in doječe matere ne smejo uživati večjih rib, ker vsebujejo visoko vrednost živega srebra in PCB-ja.

5.     Živila, zdrava za srce:

olje oljčne repice (v katerem je 60 % manj nasičenih maščob kot v drugih vrstah olja), koruzno olje (ki prenaša visoke temperature), olivno olje (v katerem so popolnoma nenasičene maščobe), sezamovo olje (ki je dobro za kuhanje), sončnično olje (in sicer hladno stiskano za solate). Izogibati se je treba hidrogeniziranemu rastlinskemu olju, omejiti je treba vnos nasičenih maščob živalskega izvora, kokosovega in palmovega olja.

6.     Vlaknine in fitonutrienti,

ki ob dovolj velikem vnosu vplivajo na znižanje krvnega tlaka Streppel idr., 2005 ter na znižanje “slabega” holesterola in na povečanje “dobrega” Brown idr., 1999, ščitijo endotelijske celice in vzpodbujajo nastajanje NO v telesu. Fitonutrienti so večinoma v koži sadja in zelenjave, predstavljajo njun vonj in okus; v manjši meri so v žitaricah in semenih. Dnevno se priporoča zaužitje 25 g vlaknin, za fitonutriente pa 7 obrokov svežega sadja in zelenjave.

B) Redna gibalno-športna aktivnost

ščiti endotelij žil pred starostnimi spremembamiTaddei idr., 2000, spodbuja nastajanje NO tako v zdravem endoteliju Hornig idr., 1996, Hambrecht idr., 2003; Baskurt idr., 2011 kot tudi v že poškodovanem Hornig idr., 1996; Adams idr., 2005; Xie idr., 2012 in tudi v rdečih krvničkah Baskurt idr., 2011. Posledično uravnava krvni tlak in vrednost holesterola, krepi srčno mišico in povečuje količino mišične mase, ta pa poveča porabo energije v mirovanju in med aktivnostjo Gielen idr., 2010. Izbira gibalno-športnih aktivnosti je velika (npr. hoja, tek, kolesarjenje, ples, plavanje, joga, pilates, chi gong, tai ji quan…), pomembno je, da izbrano aktivnost izvajamo redno, z veseljem in postopoma. Tako se npr. za začetek priporoča 20–30 min. hoje ali kolesarjenja vsak drugi dan, nato naj se trajanje in intenzivnost primerno in postopoma povečujeta. Primerna intenzivnost teka oz. kolesarjenja je tista, pri kateri se sicer zadihamo, a se kljub temu med aktivnostjo lahko še pogovarjamo. Presenetljivo je, da je pri osebah, ki redno hodijo 30 min. na dan štirikrat tedensko, skoraj enaka verjetnost prezgodnje smrti kot pri osebah, ki pretečejo 50 km na teden Blair idr., 1989. 12-tedenski program hitre hoje (2 m/s) je značilno zvišal raven “dobrega” holestrola; po prenehanju redne hoje pa se je njegova vrednost ponovno znižala že po 7 dneh Hudson, 1994.

C) NITEWORKS

Žal samo s hrano in z redno gibalno-športno aktivnostjo ne moremo odpraviti aterosklerozo in spodbuditi nastajanja NO v tolikšni meri, kot jo telo potrebuje za optimalno zdravje. Zato dr. Luiggi Ignarro, Nobelov nagrajenec za odkritje nastajanja NO v telesu (1998), na osnovi 40-letnega raziskovalnega dela priporoča redno jemanje naslednjih prehranskih dopolnil (naravnih bioaktivnih sestavin) v priporočenih količinah, in sicer: L-arginina, L-citrulina, C-vitamina, E-vitamina, folne kisline in alfa-lipoične kisline.

1.     L-arginin

je aminokislina, ki jo zaužijemo. Vstopi v endotelijske celice in se pretvori v NO. Zniža skupni in “slabi” holesterol ter zmanjša nalaganje oblog v arterijah  Hinishikawa, 1992; Hurson, 1995; Lerman, 1998, Wolf, 1997. Nahaja se v rdečem mesu, ribah, piščancih, stročnicah, soji in oreških. Jemanje L-arginina zaradi povečane količine NO omili pekoč občutek v nogah zaradi periferne arterijske bolezni Boger, 1998; Maxwell, 2000, zniža krvni tlak Siani, 2000, izboljša delovanje že okvarjenega endotelija in oskrbo srca s kisikom Lerman idr., 1998. Zato se poleg vnosa L-arginina s hrano priporoča še dodatno uživanje s prehranskimi dopolnili, in sicer dnevni vnos 4–6 g pred spanjem Ignarro, 2005.

2.     L-citrulin

je aminokislina, ki je tesno povezana z L-argininom. Je namreč stranski proizvod procesa, pri katerem se L-arginin pretvori v NO. Če je na voljo še dodatna količina zaužitega L-citrulina, se stranski proizvod pretvori v L-arginin, ta pa spet v NO. L-citrulin se nahaja v proteinsko bogati hrani in v melonah. Poleg vnosa L-citrulina s hrano se priporoča še dodatno uživanje s prehranskimi dopolnili, in sicer dnevni vnos 0,2-1 mg pred spanjem Ignarro, 2005.

3.     Vitamina C in E ter folna kislina

delujejo v telesu kot antioksidanti, ki se borijo proti prostim radikalom Aviram, 2000. Prosti radikali so nestabilne molekule, ki lahko poškodujejo zdrave celice in organe ter spremenijo dedni zapis, vse to pa lahko vodi v resno bolezen. Prosti radikali nastajajo ob čustvenemu stresu, pretirani vadbi, kajenju, izpostavljenosti onesnaženemu zraku in vodi, pesticidom v hrani ter sevanju rentgenskih in ultravijoličnih žarkov.

3.1. C-vitamin

pomembno vpliva na tvorbo kolagena, pospešuje celjenje ran in vsrkavanje železa, vzdržuje učinkovit imunski sistem (ker ima pomembno vlogo pri proizvodnji protiteles za upor proti bakterijam in virusom), ščiti telo pred poškodbami zaradi prostih radikalov in predstavlja ščit za NO. Osebe, ki so uživale višje doze C-vitamina, so imeli za 34 % manjšo možnost za nastanek pljučnega raka Yong idr., 1997, manjšo umrljivost in manjšo možnost za razvoj raka Enstrom idr., 1992. C-vitamin tudi ščiti pred poapnenjem žil Kritchevsky idr., 1995, spodbuja delovanje endotelija in znižuje krvni tlak Plotnick idr. 1997. Poleg vnosa C-vitamina s hrano se priporoča dodatno uživanje s prehranskimi dopolnili, in sicer 500 mg dnevno Ignarro, 2005.

3.2. E-vitamin

zavira vnetne procese, ki poslabšajo srčno-žilno obolenje, in ovira nastanek “slabega” holesterola. Pri 2.000 osebah s potrjeno boleznijo srca je dnevno jemanje prehranskih dopolnil 800 IU oz. 400 IU aktivne oblike E-vitamina pokazalo prve merljive učinke po 6 mesecih, po 17 mesecih pa se je verjetnost za nastanek srčnega infarkta znižala kar za 77 % (v primerjavi z osebami, ki so jemale placebo) Stephens idr., 1996. Na Harvardu so na vzorcu 87.000 žensk ugotovili, da je bila pri tistih, ki so uživale več E-vitamina, verjetnost za razvoj srčno-žilnih bolezni manjša za 34 %; pri tistih, ki so poleg hrane, bogate z E-vitaminom, uživale še prehranska dopolnila 100 IU aktivne oblike vitamina E, pa je bila ta verjetnost manjša celo za 41 % Stampfer idr., 1993. Pri 40.000 moških, ki so s prehranskimi dopolnili jemali aktivne oblike vitamina E več kot 100 IU dnevno, je bila verjetnost za srčno-žilne bolezni manjša za 37 % Rimm idr., 1993. Po 8 tednih vsakodnevnega jemanja visokih odmerkov aktivne oblike E-vitamina 1.200 IU so ugotovili izrazito znižanje “slabega” holesterola Devaraj idr., 1996. Zato se poleg vnosa E-vitamina s hrano priporoča tudi uživanje s prehranskimi dopolnili, in sicer 200 IU dnevno Ignarro, 2005.

3.3.Folna kislina

je ko-faktor, ki povzroči, da določeni encimi sprožijo reakcije za zmanjšanje aktivnosti prostih radikalov. Poleg tega vzdržuje aktivnost encima NO sintaze, ki sodeluje pri nastajanju NO Schnyder idr., 2002. Folna kislina skupaj z vitaminoma B6 in B12 tudi zniža nivo homocisteina v krvi – homocistein je aminokislina, ki poškoduje endotelijske celice Graham idr., 1997; Schnyder idr., 2001,  Schnyder idr., 2002A,B,C; Schnyder idr., 2003 in zniža tveganje za srčno-žilne bolezni za 62 % Graham idr., 1997, Schnyder idr., 2002A,B,C. 3-mesečno spremljanje oseb, ki so jemale folno kislino s prehranskimi dopolnili v dnevnih odmerkih 0,2, ali 0,4, ali 0,8 ali 1 mg, je pokazalo, da višina odmerkov vpliva na vrednost škodljive aminokisline v krvi: višji kot so odmerki, nižje so vrednosti škodljive aminokisline v krvi Wald idr., 2001). Znano je, da se arterije po angioplastiki (operativnem širjenju arterij) pogosto ponovno zožijo; raziskava je pokazala, da so se arterije ponovno zožile le pri      20 % oseb, ki so 6 mesecev jemale 1 mg folne kisline ter B6 in B12, v placebo skupini pa je bilo takih oseb 40 % Schnyder idr., 2002. Zato se poleg vnosa folne kisline s hrano priporoča še uživanje s prehranskimi dopolnili, in sicer 0,4—0,8 mg dnevnoIgnarro, 2005.

4.     Alfa-lipoična kislina

sodeluje pri nastajanju celične energije v mitohondrijih. Če je v telesu več alfa-lipoične kisline, kot je telo potrebuje za nastanek celične energije, deluje preostanek kot antioksidant, ki odstranjuje zelo veliko prostih radikalov in preprečuje nastanek kroničnih bolezni, povezanih z oksidativnim stresom Smith, 2004; Gianturco, 2009, zavira okvare endotelija in pospešuje nastajanje NO Morcos, 2001, preprečuje srčno-žilna obolenja Ghibu, 2001, zdravi metabolni sindrom Sola, 2005; Minokoshi, 2004; Ying, 2010, izboljšuje starostne mentalne motnje Liu, 2008; Packer, 1997, upočasnjuje Alzheimerjevo bolezenHolmquist, 2007; Hager, 2007; MacZurek, 2008, izboljšuje znake multiple skleroze Yadav, 2005; Salinthone, 2008; Yadav, 2010, zmanjšuje vnetje Zhang, 2007 in izboljšuje periferno arterijsko bolezen Vincent, 2007, visok pritisk in aterosklerozo Vasdev, 2007. Zato se priporoča dodatno uživanje alfa-lipoične kisline s prehranskimi dopolnili, in sicer 10 mg dnevno Ignarro, 2005.
odpraviti aterosklerozo 4

NITEWORKS

Dr. Ignarro je svoje znanje in izkušnje kako odpraviti aterosklerozo strnil v prehranskem dopolnilu, ki ga je poimenoval NiteWorks®. To vsebuje 5,2 g L-arginina in L-citrulina, 300 mg L-taurina, 500 mg C-vitamina, 200 IU E- vitamin ter 0,4 mg folne kisline in 10 mg alfa-lipoične kisline. Ugotovljeno je, da so se anaerobne sposobnosti starejših kolesarjev po 1-tedenskem jemanju NiteWorksa zvišale za pribl. 15 % Chen idr., 2010.
To, ali se bo pri dani osebi razvila katera od srčno-žilnih bolezni, je precej odvisno od njene dedne nagnjenosti, njenega spola in njene starosti pa tudi od njenega življenjskega sloga. Na prve tri dejavnike verjetnosti za nastanek srčno-žilnih bolezni človek ne more vplivati, lahko pa vpliva na zadnjega – in sicer tako, da se odloči za zdrav življenjski slog.

Katere so srčno-žilne bolezni in kako je z njimi povezan NO?

1. POVIŠAN KRVNI TLAK. Ko merimo krvni tlak, pravzaprav merimo, s kolikšno silo pritiska na žilno steno kri, ki se pretaka po arterijah. Sistolični tlak je sila na steno arterij, ko se srce skrči in potisne kri iz sebe. Diastolični tlak je sila na steno arterij, ko se srce sprosti in napolni s krvjo. Če so arterije zožene, ovirajo pretok krvi in povišajo krvni tlak. Če so žile sproščene, olajšajo pretok krvi in znižajo krvni tlak. Optimalne vrednosti krvnega tlaka so 120/80 ali nižje, normalne 120–130/80–85, povišan krvni tlak je 130–140/85–90, hipertenzija je nad 140/nad 90 mmHg. Povišan krvni tlak je izjemno nevaren, ker ne zaznamo nobenih simptomov, a kljub temu povzroča velike okvare v notranjosti žil: poškoduje endotelij žil in onesposobi telo za nastajanje svojega NO. Posledica teh okvar je vnetje arterij, temu pa sledita ateroskleroza (poapnenje žil) in tvorba oblog na žilah. Povišan krvni tlak lahko povzroči povečanje srca, sproži srčni infarkt ali možgansko kap in obremenjuje ledvice.

NO razširi žile, ker sprosti gladke mišice v steni žil. Tako omogoči lažji pretok krvi in povzroči znižanje krvnega tlaka.

2. ATEROSKLEROZA. Žile so v mladosti elastične, njihove stene pa so gladke. S staranjem žile izgubljajo elastičnost, njihove stene se debelijo in na njih se nalagajo maščobne obloge. Ta proces imenujemo ateroskleroza ali poapnenje arterij; lahko zoži presek arterij in ovira normalen pretok krvi. Ateroskleroza lahko povzroči prezgodnje staranje, motnje spomina v srednjih letih in demenco pri starostnikih, med hojo pa bolečine v nogah.

NO v zadostnih količinah lahko deluje na proces ateroskleroze celo obratno Egashira, 2002; Ignarro, 2000 – to si lahko predstavljamo kot pomlajevanje žil in ja, da se odpraviti aterosklerozo!

3. NABIRANJE MAŠČOBNIH OBLOG V ŽILAH. Zdrav endotelij si lahko predstavljamo kot gladek teflon, nezdravega pa kot lepljivi velkro, zaradi katerega se na žilne stene prilepijo obloge iz “slabega” holesterola, iz odpadnih produktov iz celic, iz kalcija in iz fibrina. Če so prilepljene obloge velike, ovirajo dotok zadostne količine kisika do srca. To zaznamo kot napade bolečine v prsih (angina pektoris). Če postanejo obloge velike in krhke, se lahko odkrušijo, zato telo odkrušeno mesto zaceli in nastane krvni strdek. Če je krvni strdek dovolj velik, lahko zapre žilo. Če zapre koronarno (srčno) arterijo, povzroči srčni infarkt; če zapre karotidno (vratno) arterijo, povzroči možgansko kap. Srčni infarkt lahko povzroči tudi nenaden močan nehoten krč arterije (vazospazem).

NO zavira nastajanje maščobnih oblog in sprošča gladke mišice v žilah; tako zmanjšuje verjetnost za nenadni krč arterij Egashira, 2002; Ignarro, 2000.

4. SRČNI INFARKT. Krvni strdek v žilah, ki prehranjujejo srce, je lahko zelo majhen, a močno ovira prehranjevanje srca in povzroči srčni infarkt (tj. smrt srčnih celic zaradi pomanjkanja kisika). Srčni infarkt lahko poškoduje samo del srca ali povzroči smrt. Srčni infarkt lahko povzročijo velike obloge v arterijah ali nenaden krč arterij.

NO zniža krvni tlak, uravnava holesterol in izboljša pretok; tako nas ščiti pred srčnim infarktom.

5. MOŽGANSKA KAP. Krvni strdek, ki zamaši karotidno (vratno) žilo, prepreči dostop kisika do dela možgan in povzroči okvaro možgan, invalidnost ali celo smrt.

NO preprečuje nastanek krvnih srdkov in vzdržuje stene arterije brez oblog; tako preprečuje nastanek možganske kapi.

odpraviti aterosklerozo 5

Kaj zajema odločitev za zdrav življenjski slog in tako odpraviti aterosklerozo?

 

 NE KADITE

  • Kajenje poškoduje endotelij arterij. V poškodovanem endoteliju ne nastaja NO.

ZNIŽAJTE NIVO HOLESTEROLA V KRVI

  • Imamo “slab” in “dober” holesterol. Če po krvi kroži preveč “slabega” holesterola (LDL), se ta postopoma nalaga na notranjo steno arterij in prispeva h kopičenju oblog. “Dobri” holesterol (HDL) odstranjuje “slabi” holesterol iz arterij in upočasnjuje nastanek oblog. Optimalna vrednost “slabega” holesterola je manj kot 100 mg/dl, razmerje med LDL in HDL mora biti čim nižje, tj. vsaj pod 5.  NO znižuje “slab” holesterol.

NADZIRAJTE SI KRVNI TLAK

  • Visok krvni tlak otežkoča delo srca, ki z večjo silo potiska kri po žilah, pospešuje obrabo žil in trganje v žilah. Zato je pomembno, da je krvni tlak od 120/80 do 130/85. NO znižuje krvni tlak, ker razširja žile.

OHRANITE PRIPOROČENO VREDNOST SLADKORJA V KRVI

  • Visoka raven  sladkorja v krvi kaže, da kroži po telesu preveč sladkorja. Lahko je posledica bolezni, pretiranega hranjenja, pomanjkanja gibanja in/ali sladkorne bolezni. Visoka raven  krvnega sladkorja povečuje nevarnost za srčno-žilne bolezni, za okvare živčevja, za motnje prekrvavitve, za izgubo vida, za okvaro ledvic in spolnih funkcij. Visoko raven sladkorja v krvi čutimo kot povečano žejo in lakoto, pogostejše uriniranje, suho in srbečo kožo, utrujenost ali zaspanost, zamegljen vid, slabost in težave z dihanjem. Priporočljiva vrednost sladkorja v krvi je 80–120 mg/dl pred zajtrkom, 100–140 mg/dl podnevi in pred spanjem ter manj kot 180 mg/dl v 2 urah po obroku.

NE PIJTE PREVEČ ALKOHOLA

  • 1 dcl rdečega vina na dan vsebuje antioksidante in spodbuja nastajanje NO. Povečan vnos alkohola (tj. več kot 2 dcl vina na dan) zmanjša nastajanje NO in to vodi v zoženje žil. Poleg tega alkohol kvari jetra.

 VZDRŽUJTE NORMALNO TELESNO TEŽO

  • Debelost je pogosto povezana s povišanim krvnim tlakom, s povišanim holesterolom in s sladkorno boleznijo.

 SKRBITE ZA REDNO GIBALNO-ŠPORTNO AKTIVNOST

  • Redna gibalno-šport-na aktivnost pomaga pri hujšanju, zmanjšuje visok krvni tlak, visok krvni sladkor in visok holesterol, zmanjšuje možnost nastanka infarkta in kapi. Aerobne aktivnosti (npr. hoja, tek, kolesarjenje, plavanje in ples) obremenijo telo, zahtevajo večjo dobavo kisika in povečajo porabo energije. Telo postane močnejše in bolj zdravo. Gibalno-športna aktivnost vzpodbuja nastanek NO v rdečih krvničkah Baskurt idr., 2011.

 ZMANJŠAJTE STRES, DEPRESIJO, ZASKRBLJENOST IN OSAMLJENOST

  • Znano je, da ta čustva lahko povzročijo zoženje žil in zmanjšano tvorjenje NO Houston, 2000 in Ongini idr., 2004.

 Vpliv NO na telo

Odpraviti aterosklerozo s pomočjo NO. Vpliv NO na naše telo je torej večplasten: poleg tega, da močno vpliva na srčno-žilni sistem, učinkuje tudi drugače, npr. prepreči oz. zmanjša tiste zaplete ob sladkorni bolezni, ki so povečani z motenim pretokom krvi, poveča pretok skozi spolovila in pomaga vzdrževati normalno spolno funkcijo, zmanjša otekanje pri artritisu, omeji razmnoževanje določenih rakastih celic, pomirja razjede v želodcu in dvanajsterniku, pomaga pri nehotenem uhajanju urina, zmanjša nalaganje oblog v možganih in izboljša simptome Alzheimerjeve bolezni (možgani namreč uporabljajo NO za prenos informacij in za njihovo shranjevanje v dolgoročnem spominu), pomaga pri multipli sklerozi, Chronovi bolezni in razdražljivem črevesju Ignarro, 2000.
odpraviti aterosklerozo 7
Dr. Luigi Ignarro, ki že več desetletij proučuje molekulo NO in odpraviti aterosklerozo, celo pravi: “Prepričan sem, da lahko NO zaščiti srčno-žilni sistem pred staranjem in ga vzdržuje v precej mlajšem stanju, kot je naša kronološka starost” in “Stari smo toliko, kolikor so stare naše arterije.” Altschul, 1954.

LITERATURA

Astrup, A., Buemann, B., Christensen, N. J., Madsen, J., Gluud, C., Bennett, P. in Svenstrup, B. (1992). The contribution of body composition, substrates, and hormones to the variability in energy expenditure and substrate utilization in premenopausal women. J Clin Endocrinol Metab 74, 279–286.
Bandyopadhyay, G. K., Yu, J. G., Ofrecio, J. in Olefsky, J. M. (2006). Increasedmalonyl-CoA levels in muscle from obese and type 2 diabetic subjects lead to decreased fatty acid oxidation and increased lipogenesis; thiazolidinedione treatment reverses these defects. Diabetes, 55, 2277–2285.
Bezaire, V., Bruce, C. R. in Heigenhauser, G. J. (2006). Identification of fatty acid translocase on human skeletal muscle mitochondrial membranes: es- sential role in fatty acid oxidation. Am J Physiol Endocrinol Metab, 290, 509–515.
Bonen, A., Parolin, M. L., Steinberg, G. R. (2004). Triacylglycerol accumulation in human obesity and type 2 diabetes is associated with increased rates of skeletal muscle fatty acid transport and increased sarcolemmal FAT/CD36. FASEB J, 18, 1144–1146.

LITERATURA

Borer, K. T. (2008). How effective is exercise in producing fat loss? Kinesiology, 40 (2), 126-137.
Campbell, S. E., Tandon, N. N., Woldegiorgis, G., Luiken, J. J., Glatz, J. F. in Bonen, A. (2004). A novel function for fatty acid translocase (FAT)/CD36: involvement in long chain fatty acid transfer into the mitochondria. J Biol Chem 279, 36235–36241.
Colberg, S. R., Simoneau, J. A., Thaete, F. L. in Kelley, D. E. (1995). Skeletal muscle utilization of free fatty acids in women with visceral obesity. J Clin Invest, 95, 1846 –1853.
Crommett, A. D., Kinzey, S. J. (2004). Excess postexercise oxygen consumption following acute aerobic and resistance exercise in women who are lean or obese. J Strength Cond Res, 18 (3), 410-415.
Flatt, J. P. in Tremblay, A. (1998). Energy expenditure and substrate oxidation. In: Bray GA, Bouchard C, James WPT, eds. Handbook of obesity, 1st ed. New York: Marcel Dekker, 513–538.
Goodpaster, B. H., Theriault, R., Watkins, S. C. in Kelley, D. E. (2000). Intramuscular lipid content is increased in obesity and decreased by weight loss. Metabolism, 49, 467–472.
Hajduch, E., Balendran, A. in Batty, I. H. (2001). Ceramide impairs the insulin-dependent membrane recruitment of protein kinase B leading to a loss in downstream signalling in L6 skeletal muscle cells. Diabetologia, 44, 173–183.

LITERATURA

Holloway, G. P., Thrush, A. B. in Heigenhauser, G. J. F. (2007). Skeletal muscle mitochondrial FAT/CD36 content and palmitate oxidation are not decreased in obese women. Am J Physiol Endocrinol Metab, 292, 1782–1789.
Montell, E., Turini, M. in Marotta, M. (2001). DAG accumulation from satu- rated fatty acids desensitizes insulin stimulation of glucose uptake in muscle cells. Am J Physiol Endocrinol Metab, 280,229–237.
Kelley, D. E. in Goodpaster, B. H. (2001). Skeletal muscle triglyceride: an aspect of regional adiposity and insulin resistance. Diabetes Care, 24, 933–941.
Shulman, G. I. (2000). Cellular mechanisms of insulin resistance. J Clin Invest, 106, 171–176.
Graham, P., Holloway, A. B. in Spriet, L. L. (2009). Regulation of skeletal muscle mitochondrial fatty acid metabolism in lean and obese individuals. Am J Clin Nutr, 89, 455–462.
Koves, T. R., Noland, R. C., Bates, A. L., Henes, S. T., Muoio, D. M. in Cortright, R. N. (2005). Subsarcolemmal and intermyofibrillar mitochondria play distinct roles in regulating skeletal muscle fatty acid metabolism. Am J Physiol Cell Physiol, 288, 1074–1082.
Kelley, D. E., He, J., Menshikova, E. V. in Ritov, V. B. (2002). Dysfunction of mitochondria in human skeletal muscle in type 2 diabetes. Diabetes, 51, 2944–2950.

LITERATURA

Kim, J. Y., Hickner, R. C., Cortright, R. L., Dohm, G. L. in Houmard, J. A. (2000). Lipid oxidation is reduced in obese human skeletal muscle. Am J Physiol Endocrinol Metab, 279, 1039–1044.
Mittendorfer, B., Fields, D. A. in Klein, S. (2004). Excess body fat in men decreases plasma fatty acid availability and oxidation during endurance exercise. Am J Physiol Metab, 286, 354–362.
Perez-Martin, A., Dumortier, M., Raynaud, E., Brun, J. F., Fedou, C., Bringer, J. in Mercier, J. (2001). Balance of substrate oxidation during submaximal exercise in lean and obese people. Diabetes Metab, 27, 466–474.
Ritov, V. B., Menshikova, E. V., He, J., Ferrell, R. E., Goodpaster, B. H. in  Kelley, D. E. (2005). Deficiency of subsarcolemmal mitochondria in obesity and type 2 diabetes. Diabetes, 54, 8–14.
Scheen, A. J., Pirnay, F., Luyckx, A. S. in Lefebvre, P. J. (1983). Metabolic adaptation to prolonged exercise in severely obese subjects. Int J Obes, 7 (3), 221-229.
Thyfault, J. P., Kraus, R. M., Hickner, R. C., Howell, A. W., Wolfe, R. R. in Dohm, G. L. (2004). Impaired plasma fatty acid oxidation in extremely obese women. Am J Physiol Endocrinol Metab, 287,1076–1081.
van Baak, M. A. (1999). Exercise training and substrate utilisation inobesity. Int J Obes Relat Metab Disord, 23, 11–17.

Wong, T. in Harber, V. (2006). Lower Excess Postexercise Oxygen Consumption and Altered Growth Hormone and Cortisol Responses to Exercise in Obese Men. J Clin Endocrinol Metab, 91 (2), 678–686.